Tesnoba pri mladostnikih je pogosto nevidna navzven, a znotraj povzroča intenzivne telesne in čustvene reakcije. Ko mladostnik doživlja tesnobo, pogosto ne razume, zakaj se to dogaja, zato se občutek nemoči še poveča. Pomembno je, da odrasli prepoznamo, da so ti telesni znaki resnični in močno vplivajo na njegovo počutje. Namesto iskanja hitrih rešitev je prvi korak ustvariti občutek varnosti in sprejetosti.
Mladostniku lahko pomaga, če ga spodbudimo, da opiše, kako se počuti, brez strahu, da bo presojen. Včasih so telesne aktivnosti, ustvarjanje ali preživljanje časa v naravi odlična iztočnica, saj telesu omogočijo, da sprosti napetost.
Če pa se tesnoba ponavlja ali postaja intenzivnejša, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Terapevtski pogovor mu lahko pomaga bolje razumeti povezavo med telesom in čustvi ter razviti strategije, s katerimi bo lažje obvladoval občutke.
Tesnoba pri mladostnikih se kaže kot: “Ne vem, zakaj mi je tako hudo. Samo je.”
“Tišči me v prsih, srce mi razbija, glava me boli… ne vem, zakaj.”
“Vem, da je vse ok, ampak meni ni.”
Veliko mladostnikov opisuje tesnobo najprej skozi telo. Napetost v želodcu, težko dihanje, tresenje, vrtoglavica, cmok v grlu. Pogosto nimajo besed, s katerimi bi razložili, kaj se dogaja. Ko odrasli rečemo: “Ampak nimaš nobenega razloga za skrb”, jim to ne pomaga. Njihovo telo sporoča nekaj drugega – in to je treba slišati.
Zakaj mladostniki čutijo tako močno?
Telo mladostnika je v intenzivni preobrazbi – fizično, hormonsko, čustveno. Možgani se še razvijajo, sposobnost predelave čustev še zori, obenem pa se povečujejo notranji pritiski: šola, vrstniki, samopodoba, želja po sprejetosti.
Vse to mladostnik pogosto doživlja skozi telo, ker je telo prvi prostor, kjer začutimo, da “nekaj ni v redu”. Če mu nihče ne pomaga ubesediti občutkov, lahko ostane z mislijo, da je z njim nekaj narobe, kar dodatno poveča stisko.
Raziskave kažejo, da so telesni simptomi tesnobe pri mladostnikih pogosto povezani z notranjimi pritiski in neizraženimi čustvi (vir).
5 razlogov, zakaj je tesnoba pri mladostnikih tako močna
1. Intenzivne telesne spremembe
Hormonske in fizične spremembe vplivajo na živčni sistem in povečajo občutljivost telesa na stres.
2. Možgani, ki se še razvijajo
Center za uravnavanje čustev (prefrontalni korteks) še ni popolnoma zrel, kar vpliva na predelavo stresa in čustev.
3. Notranji in zunanji pritiski
Šolske obveznosti, pričakovanja staršev, socialni mediji in vrstniške skupine ustvarjajo dodaten pritisk.
4. Pomanjkanje čustvenega besedišča
Mladostniki težko ubesedijo občutke, zato jih pogosto izražajo skozi telesne simptome.
5. Občutek, da so sami v stiski
Če ne dobijo potrditve, da so njihova čustva normalna, se tesnoba pogosto poglablja.
Kaj lahko naredi starš?
Priznaj občutek
Namesto “Ni ti treba biti v stresu” raje reci: “Vidim, da ti je hudo. Verjamem ti.”
Ne gre za iskanje hitrih rešitev, ampak za priznanje njegove izkušnje.
Pomagaj ubesediti
Vprašanja kot: “Kje v telesu to čutiš?” ali “Če bi to imelo barvo – kakšna bi bila?” pomagajo povezati občutke z mislimi.
Omogoči izhod
Gibanje, ustvarjanje, stik z naravo, dihalne vaje – orodja, ki telesu pomagajo najti nov ritem.
Ne sili
Tesnoba pri mladostnikih pogosto ne potrebuje razlage, ampak varen prostor. Včasih je dovolj le, da si ob njem.
Ko je stiska prevelika
Včasih mladostnik potrebuje prostor, kjer ni treba biti “v redu” – kjer lahko raziskuje, kaj se dogaja v njem, brez pritiska in primerjav.
Terapija lahko postane tak prostor – varen, zaupen in prilagojen njegovemu tempu.
Če imaš občutek, da bi ti pri tem koristila strokovna podpora, si lahko več prebereš o moji storitvi psihoterapija za mladostnike in se dogovoriš za uvodno srečanje.
Tesnoba ni znak šibkosti
Tesnoba pri mladostnikih je sporočilo – telesa in uma – da je nekaj preveč. Telo pogosto kliče na pomoč, še preden znajo povedati, kaj je narobe.
Če starš sliši to sporočilo, ne hiti z razlagami in preprosto ostane ob otroku, je to že izjemno veliko. Tak odnos daje mladostniku občutek, da ni sam, in mu pokaže, da so njegova čustva vredna spoštovanja.
